{"id":835,"date":"2020-01-30T21:19:44","date_gmt":"2020-01-30T21:19:44","guid":{"rendered":"http:\/\/www.fizioterapijaljubljana.si\/?p=835"},"modified":"2026-03-20T10:46:07","modified_gmt":"2026-03-20T10:46:07","slug":"uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera","title":{"rendered":"Uporaba RehaGait\u00ae sistema za ocenjevanje hoje pri osebi po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi – \u0161tudija primera"},"content":{"rendered":"\n

Tatjana Jegli\u010d, dipl. fiziot., Helena Bizjak, dipl. fiziot., Nika Gomba\u010d, dipl. del. ter.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Use of the RehaGait\u00ae system to assess gait in a person after traumatic brain injury<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\nKLJU\u010cNE BESEDE:<\/em>analiza hoje, kvaliteta hoje, RehaGait<\/em>\u00ae, nezgodna po\u0161kodba mo\u017eganov, nevrorehabilitacija<\/em>\nPOVZETEK – Hoja je pri \u010dloveku ena izmed najkompleksnej\u0161ih podro\u010dij lokomocije, za katero je potrebno nemoteno delovanje vseh telesnih sistemov. Pri osebah po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi, katere posledica so okvare telesnih struktur in telesnih funkcij, se nedvomno spremeni tudi vzorec hoje. Klju\u010dnega pomena za nevrorehabilitacijo je podrobna analiza hoje, ki nam <\/em>omogo\u010da pridobitev funkcionalne ocene za na\u010drtovanje in vrednotenje rehabilitacije.<\/em> S pomo\u010djo senzorjev z RehaGait\u00ae sistemom smo analizirali hojo pri 31-letnem preiskovancu, z nezgodno po\u0161kodbo mo\u017eganov, ki je posledica prometne nesre\u010de pred tremi leti. Hoja je bila analizirana trikrat v obdobju treh mesecev. Druga analiza hoje je bila izvedena dva meseca po prvi, tretja analiza pa en mesec po drugem ocenjevanju. Hojo smo testirali na povpre\u010dni razdalji 11,9 metrov, na ravni povr\u0161ini z 0% naklonom tal.  Izbolj\u0161anje vzorca hoje se je pokazalo tako med prvo in drugo, kot tudi med drugo in tretjo analizo. Izrazit trend izbolj\u0161anja v kvaliteti hoje pa je zaznati med prvim in drugim ocenjevanjem.<\/em>\n<\/td>\nKEY WORDS: <\/em>gait analysis, gait quality, <\/em>RehaGait\u00ae, traumatic brain injury, neurorehabilitation<\/em>\nABSTRACT –<\/em>A person\u2019s gait, for which all body systems have to function without disturbance, is one of the most complex areas of locomotion. Gait characteristics of patients after traumatic brain injury change, due to the consequences left on the body. <\/em>A detailed gait analysis is essential for neurorehabilitation, as the functional assessment for planning and evaluating the rehabilitation results from it. <\/em>With the help of <\/em>RehaGait\u00ae’s sensors we analyzed a 31-year-old patient\u2019s gait with traumatic brain injury caused by a car accident three years ago. His gait was analyzed three times over a period of three months; the second assessment was undertaken two months after the first, and the third one a month later. The gait was analyzed on an average distance of 11.9 meters, on a flat surface at a 0 % incline. Gait improvement was noticed between each assessment. Between the first and second assessment, the gait improved noticeably.<\/em>\n
\n<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

1 Teoreti\u010dna izhodi\u0161\u010da<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gibanje je klju\u010dnega pomena za pre\u017eivetje vseh prosto\u017eive\u010dih organizmov (Steven et al., 2016) in tema znanstvenega zanimanja, ki traja \u017ee tiso\u010dletja (Umberger, 2010). Dokazi o zanimanju za lokomocijo izvirajo \u017ee iz \u010dasov jamskih slik (Windels in Laming, 1949), opisovali so jo tudi \u0161tevilni avtorji kot so Aristotel, Borelli, bratje Weber, Braune in Fisher (Maquet, 1989; Maquet in Furlong, 1987; Preus, 1981).<\/p>\n\n\n\n

Eno izmed najkompleksnej\u0161ih podro\u010dij lokomocije je ravno hoja. Za normalno, ekonomi\u010dno in \u010dasovno usklajeno hojo je potrebno nemoteno delovanje vseh telesnih sistemov, to so, \u017eiv\u010dni, skeletni, mi\u0161i\u010dni, respiratorni, proprioceptivni ter cirkulatorni sistem (Pirker in Katzenschlager).<\/p>\n\n\n\n

Moteno delovanje enega ali ve\u010d telesnih sistemov, ki je lahko posledica po\u0161kodbe zgornjega motori\u010dnega nevrona (npr. mo\u017eganska kap, difuzna aksonska okvara,\u2026) se ka\u017ee kot odstopanje od normalnega teko\u010dega gibanja, kar se v klini\u010dnem okolju testira in ocenjuje z analizo hoje in klini\u010dnimi testi. V klini\u010dno prakso so prvotno uvedli analizo hoje, da bi izbolj\u0161ali vodenje otrok s cerebralno paralizo, kasneje pri osebah z okvaro zgornjega motori\u010dnega nevrona in pri osebah z amputacijo spodnjega uda (Baker et al., 2016).  Analiza hoje je dobro uveljavljeno orodje za ocenjevanje motenj v gibanju, ki nam zagotavlja postavitev funkcionalne diagnoze, na\u010drtovanje zdravljenja in spremljanje napredka (Baker et al., 2016). <\/p>\n\n\n\n

Hoja je v literaturi definirana kot ritmi\u010dno in recipro\u010dno gibanje spodnjih udov pri tem pa ena noga ves \u010das ostaja v kontaktu s tlemi (Trew in Everett, 1997). Sestavljena je iz dveh glavnih faz, faze opore in faze zamaha, ki se nato \u0161e naprej delita. Med hojo je noga v kontaktu s tlemi malo ve\u010d kot 60 % \u010dasa, to imenujemo faza opore. Faza opore se za\u010dne in kon\u010da v trenutku, ko sta na tleh obe nogi. Natan\u010dneje se ta faza imenuje faza dvojne opore. Imamo pa tudi fazo enojne opore, to je takrat ko je v kontaktu s tlemi le ena noga. Sledi faza zamaha, ko z nogo zamahnemo naprej, takrat noga ni v kontaktu s podlago. Ta faza traja malo manj kot 40% \u010dasa (Umberger, 2010).<\/p>\n\n\n\n

Interpretacijo in podrobno analizo celotne biomehanike hoje nam omogo\u010dajo sodobni operacijski sistemi, s senzorji, ki zaznavajo gibanje. Ena od naprav, ki nam omogo\u010da objektivne meritve razli\u010dnih parametrov hoje je RehaGait\u00ae sistem. Ta s pomo\u010djo sedmih senzorjev izmeri dol\u017eino, \u0161tevilo in hitrost korakov, kadenco, faze hoje, kot stopala, \u010distino koraka, dvig noge od tal, cirkumdukcijo, minimalni in maksimalni kot v gle\u017enju, kolenu ter kolku. RehaGait\u00ae sistem nam tako omogo\u010da dostop do objektivnih meritev razli\u010dnih parametrov hoje, hkrati rezultate prika\u017ee s \u0161tevilkami v preglednici, grafi\u010dno in z video analizo. Operacijski sistem naprave omogo\u010da primerjavo dveh meritev istega kandidata. Tako lahko primerjamo napredek med posameznimi terapijami (Donath et al., 2016) (https:\/\/www.rehagait.com\/rehagait\/what-is-rehagait.html). V nevrorehabilitaciji dajemo precej\u0161njo pozornost na izbolj\u0161anje vzorca hoje, ki je pri osebah po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi precej spremenjen.<\/p>\n\n\n\n

Difuzna aksonska okvara je definirana kot razpr\u0161ena po\u0161kodba oziroma okvara aksonov v beli mo\u017eganovini, ki je posledica delovanja zunanje sile (Adams idr., 1982 in Strich, 1956). Posledice, ki jih povzro\u010di difuzna mo\u017eganska po\u0161kodba, so lahko trajne ali za\u010dasne in so vidne na motori\u010dnem, vedenjsko-kognitivnem in\/ali psiho-socialnem nivoju (Grabljevec, 2014).<\/p>\n\n\n\n

Medtem, ko je abnormalen vzorec hoje obi\u010dajna zna\u010dilnost mnogih nevrolo\u0161kih motenj, se ozadje osnovnih te\u017eav, ki povzro\u010dajo motnje vzorca hoje, razlikuje od klienta do klienta, kot tudi med klienti z isto patologijo. Motori\u010dni problemi, ki vplivajo na hojo, vklju\u010dujejo tako nevromi\u0161i\u010dni kot mi\u0161i\u010dnoskeletni sistem. Problemi mi\u0161i\u010dnoskeletnega sistema se razvijejo kot posledica nevromi\u0161i\u010dnih problemov, ki omejujejo gibanje. Problemi nevromi\u0161i\u010dne kontrole hoje se vme\u0161avajo v osnovne vzorce hoje (le-ti vplivajo tako na napredovanje med hojo kot na posturalne zahteve med hojo), kot tudi na sposobnost prilagoditve vzorca hoje na spreminjajo\u010de se zahteve naloge in okolja. Nevromi\u0161i\u010dni problemi, ki vplivajo na enakomerno in nespreminjajo\u010do se hojo vklju\u010dujejo parezo in\/ali \u0161ibkost, abnormalni mi\u0161i\u010dni tonus (pozitivni in negativni), izgubo selektivne kontrole\/abnormalne sinergije in problem koordinacije. Znotraj motori\u010dnega sistema so pogostokrat opazni tudi zmanj\u0161ani mehanizmi prilagoditve vklju\u010dno z okvarami vnaprej\u0161nje in povratne kontrole ravnote\u017eja. <\/p>\n\n\n\n

Senzorni prilivi in interpretacija le teh prav tako igrajo vlogo v kontroli hoje – \u0161e posebej pri iniciaciji faze zamaha ter pri ohranjanju hoje v razli\u010dnih okoljih, kjer potrebujemo konstantno prilagajanje na spremembe iz okolja. <\/p>\n\n\n\n

Okvare kognitivnega sistema, ki vplivajo na sposobnost za\u010deti hojo, prilagoditve vzorca hoje na spreminjajo\u010de se zahteve okolja in navigacije v znanih ter neznanih lokacijah, prav tako igrajo pomembno vlogo (Shumway-Cook in Woollacott, 2017).<\/p>\n\n\n\n

2 Metoda<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V raziskavo je bil vklju\u010den 31-letni mo\u0161ki z nezgodno po\u0161kodbo mo\u017eganov, stanje po difuzni aksonski okvari in po\u0161kodbeni subduralni hematom levo (prometna nesre\u010da leta 2016). Njegova funkcionalna diagnoza je levostranska hemipareza.<\/p>\n\n\n\n

Namen raziskave je bil ugotoviti, kako lahko vklju\u010dujemo parametre podrobne analize hoje, s pomo\u010djo RehaGait\u00ae sistema, v klini\u010dno razmi\u0161ljanje in postavitev terapevtskih ciljev, za obravnavo oseb po difuzni aksonski okvari.<\/p>\n\n\n\n

Raziskava je potekala v klini\u010dnem okolju, v zasebnem rehabilitacijskem centru (Center Fizioterapije Ljubljana) in trajala v obdobju od za\u010detka junija 2019 do za\u010detka septembra 2019. V tem obdobju smo s preiskovancem izvajali nevrolo\u0161ke obravnave devet tednov, naprej tri tedne in nato po \u0161est-tedenskem premoru, \u0161e pet tednov obravnav. Preiskovanec je imel skupno 45 ur terapij, <\/em>dve do tri ure dnevno, dvakrat do trikrat tedensko, kar je povpre\u010dno 2,5 uri\/dnevno, dvakrat tedensko. <\/p>\n\n\n\n

Eden izmed ciljev nevrolo\u0161kih obravnav, ki si jih je postavil preiskovanec, je bil izbolj\u0161anje vzorca hoje in s tem ve\u010dje vklju\u010devanje v \u0161ir\u0161e socialno okolje. S tem namenom smo izvedli analizo hoje, s pomo\u010djo RehaGait\u00ae sistema. To je veljavno in zanesljivo orodje, z naprednim operacijskim sistemom, ki deluje s pomo\u010djo sedmih senzorjev gibanja, s katerimi v zelo kratkem \u010dasu (deset minut) posnamemo in podrobno analiziramo hojo posameznika (Donath et al., 2016). Senzorji (dimenzije 60 x 15 x 35 mm) vsebujejo triosni pospe\u0161kometer (\u00b1 24 G), \u017eiroskop (\u00b1 2000 \u00b0\/s) in triosni magnetometer (1,3 Gs) (Schlie\u00dfmann et al., 2018). Rezultati so prikazani z 12 osnovnimi parametri hoje (prehojena razdalja, trajanje koraka, dol\u017eina koraka, hitrost, kadenca ter sedem parametrov simetrije hoje)  in 19 specifi\u010dnih parametrov, za vsako nogo (faza opore, faza zamaha, faza enojne opore, faza dvojne opore, faza prevzemanja te\u017ee, faza srednje opore, terminalna faza opore, faza pred-zamah, faza kombiniranega zamaha ( Faza kombiniranega zamaha (ang. Combined swing) v RehaGait\u00ae analizi vklju\u010duje fazo srednjega zamaha in fazo terminalnega zamaha.), kot dotika pete s podlago, kot dviga palca od podlage, minimalni in maksimalni kot v gle\u017enju, kolenu in kolku, maksimalni dvig stopala in maksimalna cirkumdukcija). Glede na posameznika in njegove fizi\u010dne zna\u010dilnosti, so za vse parametre izra\u010dunane kategorije referen\u010dnih vrednosti \u010dasovno-prostorskih parametrov, ki izhajajo iz analize hoje 1860 zdravih posameznikov (starostna skupina od 5-100 let; 941 \u017eensk, telesna vi\u0161ina 1.61 0,13m; 919 mo\u0161kih, telesna vi\u0161ina 1.71 0,17m) (Schwesig P et al., 2011). Parametri, ki odstopajo od uveljavljenih normalnih vrednosti, nam dajo pomembno informacijo katere specifi\u010dne faze in podfaze hoje zmanj\u0161ujejo kvaliteto in kvantiteto le-te.<\/p>\n\n\n\n

V raziskavi smo analizirali hojo pribli\u017eno desetih metrov, z 0% naklonom, v zaprtem prostoru, brez mote\u010dih dejavnikov okolice. Povpre\u010dna razdalja hoje vseh treh ocenjevanj zna\u0161a 11,9 metrov, povpre\u010dna hitrost pa 0,66 m\/s.<\/p>\n\n\n\n

Za dodatno spremljanje napredka in sprememb med terapijami smo uporabili standardizirane teste, kot so test za oceno sistemov ravnote\u017eja, udele\u017eenih pri uravnavanju ravnote\u017eja (ang. Balance evaluation – systems test, v nadaljevanju BEST), lestvico okvare trupa (ang. Trunk impairment scale, v nadaljevanju TIS) in test \u0161tirih kvadrantov (ang. Four square step test, v nadaljevanju FSST).<\/p>\n\n\n\n

BEST je standardiziran test, ki zajema \u0161est sistemov nadzora ravnote\u017eja in nam da vpogled v odstopanja na posameznem sistemu (Horak et al., 2009), TIS je namenjen ocenjevanju okvare trupa pri osebah z nevrolo\u0161ko simptomatiko (Gjelsvik, 2011), medtem ko nam FSST da vpogled v hitrost koraka, ki je pogosto potreben pri menjavi smeri in izogibanju oviram med hojo (Dite in Temple, 2002).<\/p>\n\n\n\n

Analizo hoje in vsa ostala ocenjevanja smo izvedli trikrat, na prvi obravnavi (junij 2019), na drugi obravnavi po pet-tedenskem premoru (avgust 2019) in na zadnji obravnavi (september 2019).<\/p>\n\n\n\n

Terapije smo na\u010drtovali s pomo\u010djo analize hoje z RehaGait\u00ae, opazovanjem senzomotori\u010dne izvedbe posturalne kontrole in selektivnih gibov med hojo ter rezultatov dodatnih ocenjevanj in testov. V terapijah smo uporabljali Bobath koncept, ki smo ga dopolnjevali z manualnimi in aparaturnimi tehnikami, kot so tehnika manipulacije fascij, sklepna mobilizacija, motori\u010dno u\u010denje, z omejevanjem gibanja spodbujajo\u010da terapija (ang. Constraint-induces movement therapy, v nadaljevanju CIMT), HumanTecar VISS \u2013 vibracijska terapija in visokotonska elektrostimulacija \u2013 HiToP. <\/p>\n\n\n\n

Za zbiranje podatkov in opisno statistiko smo uporabili program Office Excel 2016 (Microsoft Office 2016).<\/p>\n\n\n\n

3 Rezultati<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V nadaljevanju prikazujemo klju\u010dne rezultate analize hoje, pridobljene s pomo\u010djo RehaGait\u00ae sistema, podkrepljene z BEST, TIS in FSST ocenjevanjem.<\/p>\n\n\n\n

Rezultati prvega ocenjevanja analize hoje ka\u017eejo skupne vrednosti znotraj normale pri 22 parametrih hoje, pri drugem ocenjevanju je znotraj referen\u010dnih vrednosti 24 parametrov, pri tretjem ocenjevanju pa 19 parametrov hoje.<\/p>\n\n\n\n

Primerjava prvega in drugega ocenjevanja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Izrazito izbolj\u0161anje, iz ne-referen\u010dnih v referen\u010dne vrednosti, se je med prvim in drugim ocenjevanjem pokazalo pri \u0161tirih parametrih, med drugo in tretjo analizo pri petih parametrih, med prvo in tretjo pa pri sedmih parametrih hoje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Med prvo in drugo analizo se je izbolj\u0161anje pokazalo pri fazi dol\u017eine koraka, fazi dvojne opore na desni nogi, pri terminalni fazi opore leve noge in pri maksimalnem dvigu leve noge od podlage (Tabela 1).<\/p>\n\n\n\n

Dol\u017eina koraka se je izbolj\u0161ala za 0,11 m, faza dvojne opore na desni je bolj\u0161a za 1,36%, terminalna faza opore leve noge se je izbolj\u0161ala za 2,89% ter maksimalni dvig leve noge od podlage za 0,03 m.<\/p>\n\n\n\n

Izrazito poslab\u0161anje, ki je sicer minimalno, se je pokazalo pri maksimalnem kotu v kol\u010dnem sklepu desne noge, pri katerem se je rezultat spremenil za 4,41\u00b0 in pri maksimalni cirkumdukciji leve noge, za 0,03 m.<\/p>\n\n\n\n

Spremembe parametrov hoje med prvima dvema analizama lahko povezujemo in podkrepimo s 6,7% izbolj\u0161anjem na podro\u010dju biomehanskih omejitev, merjenih znotraj BESTesta. Ravno tako ima velik vpliv na izbolj\u0161anje vzorca hoje tudi 22,2% izbolj\u0161anje prehodnih vzorcev gibanja. Za 11,1% so se izbolj\u0161ali reakcijski odzivi ravnote\u017eja, ter za 9,6% stabilnost med hojo, ravno tako merjeno z BESTestom.<\/p>\n\n\n\n

Sprememba pri TIS testu ka\u017ee na skupno izbolj\u0161anje med prvim in drugim ocenjevanjem za 12,5% in sicer v frontalni ter transverzalni ravnini.<\/p>\n\n\n\n

FSST, ki nam da vpogled v hitrost koraka in spremembo smeri koraka se je med prvim in drugim ocenjevanjem izbolj\u0161al za 3,5 s (Grafikon 1).<\/p>\n\n\n\n

Primerjava drugega in tretjega ocenjevanja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Primerjava med drugo in tretjo analizo hoje ka\u017ee pozitivno spremembo v referen\u010dno vrednost pri maksimalni cirkumdukciji leve noge, pri minimalnem kotu v levem gle\u017enju, fazi pred-zamaha desne noge, fazi prevzemanja te\u017ee in fazi dvojne opore leve noge (Tabela 1).<\/p>\n\n\n\n

Maksimalna cirkumdukcija leve noge se je spremenila za 0,01 m, kot v levem gle\u017enju se je spremenil za 11,04 \u00b0, rezultat faze pred-zamaha desne noge in faze prevzemanja te\u017ee ter faze dvojne opore leve noge pa za 5,8 % na bolj\u0161e.<\/p>\n\n\n\n

Poslab\u0161anje iz referen\u010dnih v ne-referen\u010dne vrednosti med drugo in tretjo analizo je zaznati pri desetih parametrih hoje. To so faza dvojne opore in faza prevzemanja te\u017ee desne noge, pri fazi srednje opore obeh nog, pri terminalni fazi opore desne noge in pri fazi pred-zamaha leve noge. Sprememba na slab\u0161e se je pokazala tudi pri kotu dotika pete s podlago, kotu desnega palca, pri maksimalnem kotu levega gle\u017enja ter pri minimalnem kotu desnega kol\u010dnega sklepa.<\/p>\n\n\n\n

Kljub poslab\u0161anju zgoraj na\u0161tetih parametrov analize hoje, je bilo pri ostalih treh ocenejvalnih instrumentih zaznati pozitivne spremembe in izbolj\u0161anja. Rezultati BESTesta so se pri tretjem ocenjevanju \u0161e izbolj\u0161ali in sicer na treh podro\u010djih. Na podro\u010dju biomehanskih omejitev je glede na drugo ocenjevanje, rezultat bolj\u0161i za 6,6 %, reaktivnost preiskovanca se je izbolj\u0161ala za 11,1 % (s tem je dosegel 100 % na tem podro\u010dju), stabilnost med hojo pa za 9,5 %. Prehodni vzorci gibanja ostajajo nespremenjeni glede na drugo ocenjevanje. Hitrost in smer koraka, ki jo merimo s FSST se je glede na drugo ocenjevanje \u0161e dodatno izbolj\u0161ala in to za 3,24 s. Sprememba pri TIS testu je pokazala 18,75 % izbolj\u0161anje v frontalni in transverzalni ravnini, pri lateralni fleksiji in rotacijah v zgornjem delu trupa (Grafikon 1). <\/p>\n\n\n\n

Primerjava prvega in tretjega ocenjevanja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najbolj izrazita izbolj\u0161anja v referen\u010dne vrednosti se v primerjavi med prvo in tretjo analizo hoje ka\u017eejo kar pri sedmih parametrih. Dol\u017eina koraka se je izbolj\u0161ala za 0,06 m, z majhnim koeficientom variabilnosti med vsemi tremi ocenjevanji (0,05) terminalna faza opore na levi se je izbolj\u0161ala za 10,73 %, s precej ve\u010djim koeficientom variabilnosti (0,63). Faza pred-zamaha desne noge je bolj\u0161a za 4,68 %, minimalni kot v levem gle\u017enju za 12,51 \u00b0, maksimalni dvig levega stopala za 0,03m, dvojna opora na levi nogi za 5,42 % in faza prevzemanja te\u017ee na levi za 5,25 %. Pri vseh na\u0161tetih parametrih je variabilnost med rezultati ocenjevanj precej nizka (0,15).<\/p>\n\n\n\n

Izrazito poslab\u0161anje iz referen\u010dnih v ne-referen\u010dne vrednosti, se je ravno tako kot med drugim in tretjim ocenjevanjem, pokazalo pri desetih parametrih hoje.<\/p>\n\n\n\n

Rezultati BESTesta so pokazali 13 % napredek, rezultati TIS testa pa 31,3 % izbolj\u0161anje. Rezultat FSST je pokazal, da se je med prvim in zadnjim ocenjevanjem hitrost izbolj\u0161ala za 6,7 s (Grafikon 1).<\/p>\n\n\n\n

Najve\u010dja variabilnost se med rezultati vseh treh ocenjevanj ka\u017ee pri kotu dotika pete s podlago desne noge (0,86), najmanj\u0161i koeficient variabilnosti pa je zaznati pri fazi opore na levi nogi (0,007).<\/p>\n\n\n\n

\"pastedGraphic.png\"<\/figure>\n\n\n\n

Grafikon 1: Rezultati TIS in BEST testa tekom treh ocenjevanj (junij 2019, avgust 2019, september 2019)<\/em><\/p>\n\n\n\n

4 Razprava<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V \u0161tudiji primera smo spremljali spremembo vzorca in kvalitete hoje pri osebi z difuzno aksonsko okvaro. Uporabili smo prenosen RehaGait\u00ae sistem. Ta prostorsko \u010dasovna analiza hoje nam omogo\u010da pridobitev funkcionalne ocene za na\u010drtovanje in vrednotenje rehabilitacije. Glede na velik obseg po\u0161kodbe, ki jo je po prometni nesre\u010di utrpel preiskovanec, \u010das, ki je minil od takrat in koli\u010dino terapij predvidenih za to \u0161tudijo primera, smo sklepali, da bodo spremembe v smeri izbolj\u0161anja minimalne. Ob spremembi na bolje, smo lahko predvidevali hkratno poslab\u0161anje pri dolo\u010denih drugih, manj pomembnih parametrih hoje. Podobne spremembe v smeri izbolj\u0161anja vzorca hoje ka\u017eejo tudi \u0161tevilne druge \u0161tudije (Schlie\u00dfmann et al., 2018; Donath et al., 2016; Schwesig et al., 2012; Schwesig et al., 2011).<\/p>\n\n\n\n

Analiza hoje nam je pokazala, da je dol\u017eina koraka prekratka, hkrati sta bili faza pred-zamaha in faza kombiniranega zamaha na desni nogi manj\u0161i od referen\u010dnih vrednosti. Zaradi slednjega smo se v terapiji usmerili v pomembnost kvalitetne izvedbe faze pred-zamaha na desni nogi. Kvaliteta le-te je namre\u010d pomembna za kvaliteto faze kombiniranega zamaha in ima s tem vpliv tudi na dol\u017eino koraka. Faza pred-zamaha na desni nogi se je izbolj\u0161ala za 5,8%, faza kombiniranega zamaha pa za 2,84%. Hkrati smo s prvo analizo hoje ugotovili najve\u010dja odstopanja pri pod-fazah opore na hemipareti\u010dni nogi in tudi to nam je dalo klini\u010dne smernice za program terapij. Kon\u010dni podatki so nam pokazali, da so se skoraj vsi parametri opore na hemipareti\u010dni nogi (faza enojne in dvojne opore, faza prevzemanja te\u017ee ter terminalna faza opore) izbolj\u0161ali, kar je lahko povezano z vnaprej\u0161njo kontrolo gibanja in podalj\u0161anjem dol\u017eine koraka, ki ga tekom terapij uvrstimo med referen\u010dne vrednosti (Tabela 1). Ti rezultati korelirajo z izbolj\u0161anjem postavke ‘Prehodi\/pri\u010dakovanja (Anticipacija)’ iz BESTesta, ki je bolj\u0161i za 22,2 %.<\/p>\n\n\n\n

Z meritvami smo ugotovili, da je hoja prepo\u010dasna in posledi\u010dno je tudi kadenca prenizka. Vsak \u010dlovek ima namre\u010d svojo dolo\u010deno kadenco, ki jo dolo\u010da dol\u017eina noge, nevromi\u0161i\u010dna kontrola gibljivosti v sklepih in hitrost hoje ter je ponavadi dolo\u010dena na osnovi najmanj\u0161e energijske porabe med hojo (Bri\u0161ki, 2016). V na\u0161em primeru se je izbolj\u0161ala dol\u017eina koraka, faza enojne opore, faza dvojne opore in s tem posledi\u010dno tudi kadenca. Podobne ugotovitve navaja tudi Perry (2010), ki pa ugotavlja, da na izbolj\u0161anje kadence vpliva tudi nara\u0161\u010danje hitrosti hoje. Za razliko, se ta parameter v na\u0161em primeru ni izbolj\u0161al. Hitrost hoje se tekom ocenjevanj namre\u010d ni spremenila in zna\u0161a povpre\u010dno 0,66 m\/s in je za ve\u010d kot dvakrat po\u010dasnej\u0161a glede na povpre\u010dje za preiskovan\u010devo starostno skupino, ki zna\u0161a 1,458 m\/s (Richard, 1997). Kriti\u010dna vrednost hitrosti hoje je 1,07 m\/s. To je hitrost, potrebna za pre\u010dkanje semaforiziranega prehoda za pe\u0161ce (Mosley, 2004). V povezavi z na\u0161o raziskavo torej preiskovan\u010deva prepo\u010dasna hoja \u0161e vedno predstavlja oviro pri vklju\u010devanju v zunanje in \u0161ir\u0161e socialno okolje.<\/p>\n\n\n\n

Ciljno usmerjena in specifi\u010dna terapija, ki vklju\u010duje elemente uporabe, intenzitete, ponavljanja, prenosa v vsakdanje \u017eivljenje ter ostalih principov nevroplasti\u010dnosti, je klju\u010dnega pomena za napredovanje posameznikov z difuzno aksonsko po\u0161kodbo. Analiza hoje z RehaGait sistemom, skupaj z ostalimi klini\u010dnimi testi, predstavlja smiselno klini\u010dno orodje za postavitev specifi\u010dnih kratkoro\u010dnih in dolgoro\u010dnih terapevtskih ciljev v klini\u010dnem oklju ter tako omogo\u010da terapevtom, da so v terapiji fokusno usmerjeni na posamezne parametre hoje.  <\/p>\n\n\n\n

Literatura<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Xinguang Wang<\/a>, PhD,1,2<\/sup> Nicholas O\u2019Dwyer<\/a>,1,3<\/sup> and Mark Halaki<\/a>1.  <\/sup>A review on the coordinative structure of human walking and the application of principal component analysis<\/p>\n\n\n\n

Gait disorders in adults and the elderly<\/p>\n\n\n\n

A clinical guide – Walter Pirker \u00b7 Regina Katzenschlager<\/p>\n\n\n\n

Kuhn, S. L., Raichlen, D. A., & Clark, A. E. (2016). What moves us? How mobility and movement are at the center of human evolution. Evolutionary Anthropology: Issues, News, and Reviews, 25(3), 86\u201397.<\/p>\n\n\n\n

Baker R, Esquenazi A, Benedetti MG, Desloovere K. Gait analysis: clinical<\/p>\n\n\n\n

facts. Eur J Phys Rehabil Med. 2016 Aug;52(4):560-74.<\/p>\n\n\n\n

https:\/\/www.rehagait.com\/rehagait\/what-is-rehagait.html<\/a><\/p>\n\n\n\n

Horak FB, Wrisley DM, Frank J (2009). The Balance Evaluation Systems Test (BESTest) to differentiate balance deficits. Phys Ther 89: 484 \u2013 498.<\/p>\n\n\n\n

Gjelsvik B, Breivik K, Smedal T, Stand LI (2011). The trunk impairment scale \u2013 modified to original scales in the Norwegian version. Diss & Rehabil.<\/p>\n\n\n\n

Dite W, Temple VA (2002). A clinical test of stepping and change of direction to identify multiple falling older adults. Arch Phys Med Rehabil. 83:1566-71.<\/p>\n\n\n\n

Richard WB (1997). Comfortable and maximum walking speed of adults aged 20-79 years: reference values and determinants. Age and Ageing 26: 15-19.<\/p>\n\n\n\n

Lars Donath, Oliver Faude, Eric Lichtenstein, Corina N\u00fcesch, and  Annegret M\u00fcndermann (2016). Validity and reliability of a portable gait analysis system for measuring spatiotemporal gait characteristics: comparison to an instrumented treadmill<\/p>\n\n\n\n

A. Gabell, BA, U.S.L. Nayak, PhD (1984). The Effect of Age on Variability in Gait. Journal of Gerontology<\/em>, Volume 39, Issue 6, November 1984, Pages 662\u2013666<\/p>\n\n\n\n

Grabljevec K. (2014). Klini\u010dne smernice za rehabilitacijo odraslih oseb po nezgodni po\u0161kodbi mo\u017eganov. Rehabilitacija \u2013 let. XIII, supl. 1: 53-68.<\/p>\n\n\n\n

Pirker W., in Katzenschlager R. (2017). Gait disorders in adults and the elderly. Wien Klin Wochenschr, 129: 81-95.<\/p>\n\n\n\n

Trew M. in Everett T. (1997). Human Movement: An introductory text<\/em>. Churchill Livingstone.<\/p>\n\n\n\n

Adams J. H., Graham D. I., Murray L. S. in Scott G. Diffuse axonal injury due to nonmissile head injury in humans: an analysis of 45 cases. Ann Neurol 1982; 12: 557-63.<\/p>\n\n\n\n

Strich S. J. Diffuse degeneration of the cerebral white matter in severe dementia following head injury. J Neurol Neurosurg Psychiatry 1956; 19: 163-85.<\/p>\n\n\n\n

Donath L, Faude O, Lichtenstein E, N\u00fcesch C, M\u00fcndermann A (2016). Validity and reliability of a portable gait analysis system for measuring spatiotemporal gait characteristics: comparison to an instrumented treadmill. Journal of NeuroEngineering and Rehabilitation 13 (6).<\/p>\n\n\n\n

Schlie\u00dfmann D, Nisser M, Schuld C, Gladow T, Derlien S, Heutehaus L, Weidner N, Smolenski U,  Rupp R (2018). Trainer in a pocket – proof-of-concept of mobile, real-time, foot kinematics feedback for gait pattern normalization in individuals after stroke, incomplete spinal cord injury and elderly patientsJournal of NeuroEngineering and Rehabilitation 15 (44).<\/p>\n\n\n\n

Schwesig P, Leuchte S, Fischer D, Ullmann R, Kluttig A (2011). Intertial sensor based reference gait data for healthy subjects. Gait & posture (33): 673 \u2013 8.<\/p>\n\n\n\n

Bri\u0161ki M (2016). Normativne vrednosti \u010dasovno-prostorskih parametrov hoje brez in z dodatno kognitivno nalogo. Diplomska naloga. Izola: Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.<\/p>\n\n\n\n

Perry J, Burnfield MJ (2010). Gait analysis normal and pathological function. Second edition, New York: Slack Incorporated: 3 \u2013 482. <\/p>\n\n\n\n

Mosley AM, Lanzarone S, Bosman JM et al. (2004). Ecological validity for walking speed assessment after traumatic brain injury. A pilot study. J Head Trauma Rehabil 19: 341 \u2013 8. <\/p>\n\n\n\n

Shumway-Cook in Woollacott (2017) Motor Control: Translating research into clinical practice.5th edition, Wolters Kluwer. 376-406<\/p>\n\n\n\n

SchwesigR, FischerD, LauenrothA, Becker Sand Leuchte S (2012).Can falls be predicted with gait analytical and posturographic measurement systems? A prospective follow-up study in a nursing home population. Clinical Rehabilitation 27(2): 183\u2013190<\/p>\n\n\n\n

Hofmann M, Adolf D, Liedecke W (2010). Reference Values for Gait using Outcomes of the Gait Analysis System RehaWatch. 13th ISPO World Congress. Congress Lecture [3347]
<\/p>\n\n\n\n


<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tatjana Jegli\u010d, dipl. fiziot., Helena Bizjak, dipl. fiziot., Nika Gomba\u010d, dipl. del. ter. Use of the RehaGait\u00ae system<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":837,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52],"tags":[61,53,58,59,62],"class_list":["post-835","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice","tag-analiza-hoje","tag-mozganska-kap","tag-nevroloska-rehabilitacija","tag-nezgodna-mozganska-poskodba","tag-rehagait"],"yoast_head":"\nUporaba RehaGait\u00ae sistema za ocenjevanje hoje pri osebi po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi - \u0161tudija primera - Center Fizioterapije Ljubljana<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"noindex, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Uporaba RehaGait\u00ae sistema za ocenjevanje hoje pri osebi po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi - \u0161tudija primera - Center Fizioterapije Ljubljana\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Tatjana Jegli\u010d, dipl. fiziot., Helena Bizjak, dipl. fiziot., Nika Gomba\u010d, dipl. del. ter. Use of the RehaGait\u00ae system\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Center Fizioterapije Ljubljana\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2020-01-30T21:19:44+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2026-03-20T10:46:07+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/Screenshot-2020-01-30-at-22.13.50.png\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1292\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"530\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/png\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Center Fizioterapije Ljubljana\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Center Fizioterapije Ljubljana\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"19 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera\"},\"author\":{\"name\":\"Center Fizioterapije Ljubljana\",\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/#\/schema\/person\/1f88b70426ca1542be96742d7eb2e38c\"},\"headline\":\"Uporaba RehaGait\u00ae sistema za ocenjevanje hoje pri osebi po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi – \u0161tudija primera\",\"datePublished\":\"2020-01-30T21:19:44+00:00\",\"dateModified\":\"2026-03-20T10:46:07+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera\"},\"wordCount\":3851,\"commentCount\":0,\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/Screenshot-2020-01-30-at-22.13.50.png\",\"keywords\":[\"analiza hoje\",\"Mo\u017eganska kap\",\"Nevrolo\u0161ka rehabilitacija\",\"nezgodna mo\u017eganska po\u0161kodba\",\"Rehagait\"],\"articleSection\":[\"Novice\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera\",\"url\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera\",\"name\":\"Uporaba RehaGait\u00ae sistema za ocenjevanje hoje pri osebi po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi - \u0161tudija primera - Center Fizioterapije Ljubljana\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/Screenshot-2020-01-30-at-22.13.50.png\",\"datePublished\":\"2020-01-30T21:19:44+00:00\",\"dateModified\":\"2026-03-20T10:46:07+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/#\/schema\/person\/1f88b70426ca1542be96742d7eb2e38c\"},\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#primaryimage\",\"url\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/Screenshot-2020-01-30-at-22.13.50.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/Screenshot-2020-01-30-at-22.13.50.png\",\"width\":1292,\"height\":530},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Uporaba RehaGait\u00ae sistema za ocenjevanje hoje pri osebi po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi – \u0161tudija primera\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/#website\",\"url\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/\",\"name\":\"Center Fizioterapije Ljubljana\",\"description\":\"Fizioterapija, obravnavo posameznikov po mo\u017eganski kapi, po nezgodnih po\u0161kodbah mo\u017eganov in ostalih nevrolo\u0161kih stanjih.\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/#\/schema\/person\/1f88b70426ca1542be96742d7eb2e38c\",\"name\":\"Center Fizioterapije Ljubljana\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/5fc1a066b4da9bffcc69bf5486bb72e0dd29084252790625e0fbdf4d498adf6f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/5fc1a066b4da9bffcc69bf5486bb72e0dd29084252790625e0fbdf4d498adf6f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/5fc1a066b4da9bffcc69bf5486bb72e0dd29084252790625e0fbdf4d498adf6f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Center Fizioterapije Ljubljana\"},\"url\":\"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/author\/center-fizioterapije-ljubljana\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Uporaba RehaGait\u00ae sistema za ocenjevanje hoje pri osebi po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi - \u0161tudija primera - Center Fizioterapije Ljubljana","robots":{"index":"noindex","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Uporaba RehaGait\u00ae sistema za ocenjevanje hoje pri osebi po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi - \u0161tudija primera - Center Fizioterapije Ljubljana","og_description":"Tatjana Jegli\u010d, dipl. fiziot., Helena Bizjak, dipl. fiziot., Nika Gomba\u010d, dipl. del. ter. Use of the RehaGait\u00ae system","og_url":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera","og_site_name":"Center Fizioterapije Ljubljana","article_published_time":"2020-01-30T21:19:44+00:00","article_modified_time":"2026-03-20T10:46:07+00:00","og_image":[{"width":1292,"height":530,"url":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/Screenshot-2020-01-30-at-22.13.50.png","type":"image\/png"}],"author":"Center Fizioterapije Ljubljana","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"Center Fizioterapije Ljubljana","Est. reading time":"19 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera"},"author":{"name":"Center Fizioterapije Ljubljana","@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/#\/schema\/person\/1f88b70426ca1542be96742d7eb2e38c"},"headline":"Uporaba RehaGait\u00ae sistema za ocenjevanje hoje pri osebi po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi – \u0161tudija primera","datePublished":"2020-01-30T21:19:44+00:00","dateModified":"2026-03-20T10:46:07+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera"},"wordCount":3851,"commentCount":0,"image":{"@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/Screenshot-2020-01-30-at-22.13.50.png","keywords":["analiza hoje","Mo\u017eganska kap","Nevrolo\u0161ka rehabilitacija","nezgodna mo\u017eganska po\u0161kodba","Rehagait"],"articleSection":["Novice"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera","url":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera","name":"Uporaba RehaGait\u00ae sistema za ocenjevanje hoje pri osebi po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi - \u0161tudija primera - Center Fizioterapije Ljubljana","isPartOf":{"@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/Screenshot-2020-01-30-at-22.13.50.png","datePublished":"2020-01-30T21:19:44+00:00","dateModified":"2026-03-20T10:46:07+00:00","author":{"@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/#\/schema\/person\/1f88b70426ca1542be96742d7eb2e38c"},"breadcrumb":{"@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#primaryimage","url":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/Screenshot-2020-01-30-at-22.13.50.png","contentUrl":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/Screenshot-2020-01-30-at-22.13.50.png","width":1292,"height":530},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/novice\/uporaba-rehagait-sistema-za-ocenjevanje-hoje-pri-osebi-po-nezgodni-mozganski-poskodbi-studija-primera#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Uporaba RehaGait\u00ae sistema za ocenjevanje hoje pri osebi po nezgodni mo\u017eganski po\u0161kodbi – \u0161tudija primera"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/#website","url":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/","name":"Center Fizioterapije Ljubljana","description":"Fizioterapija, obravnavo posameznikov po mo\u017eganski kapi, po nezgodnih po\u0161kodbah mo\u017eganov in ostalih nevrolo\u0161kih stanjih.","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/#\/schema\/person\/1f88b70426ca1542be96742d7eb2e38c","name":"Center Fizioterapije Ljubljana","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/5fc1a066b4da9bffcc69bf5486bb72e0dd29084252790625e0fbdf4d498adf6f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/5fc1a066b4da9bffcc69bf5486bb72e0dd29084252790625e0fbdf4d498adf6f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/5fc1a066b4da9bffcc69bf5486bb72e0dd29084252790625e0fbdf4d498adf6f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Center Fizioterapije Ljubljana"},"url":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/author\/center-fizioterapije-ljubljana"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/835","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=835"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/835\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2268,"href":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/835\/revisions\/2268"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-json\/wp\/v2\/media\/837"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=835"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=835"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/krickrac.net\/fizio\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=835"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}